Deu 21 | SloChraska | STEP | Ko najdejo v deželi, ki ti jo daje Gospod , tvoj Bog, da jo posedeš, ubitega človeka, ki leži na polju, pa se ne ve, kdo ga je ubil:

Deuteronomy 21

21. Poglavje

1 Ko najdejo v deželi, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog, da jo posedeš, ubitega človeka, ki leži na polju, pa se ne ve, kdo ga je ubil: 2 naj pridejo starejšine in sodniki tvoji in merijo od ubitega do vsakega mesta, ki je v okolici. 3 Starejšine mesta pa, ki je najbliže ubitemu, naj vzamejo junico iz črede, s katero se še ni delalo in ki še ni vlekla v jarmu; 4 in starejšine tistega mesta naj peljejo junico v dolino, kjer vedno teče voda, v kateri se ne orje in ne seje, in naj ji zlomijo šijnjak tam v dolini. 5 Nato naj pristopijo duhovniki, sinovi Levijevi, zakaj nje je izvolil Gospod, tvoj Bog, da mu strežejo ter blagoslavljajo v imenu Gospodovem, in po njih besedi naj se poravna vsaka pravda in vsaka poškodba. 6 In vsi starejšine tistega mesta, ki je najbliže truplu ubitega človeka, naj si umijejo roke nad junico, ki so ji bili šijnjak zlomili v dolini, 7 in izpregovore ter reko: Naše roke niso prelile te krvi in naše oči niso videle tega. 8 Odpusti, o Gospod, svojemu ljudstvu Izraelu, ki si ga odrešil, in ne prištej nedolžne krvi ljudstvu svojemu Izraelu! In krivda krvi jim bo odpuščena. 9 Tako odpraviš nedolžno kri izmed sebe, ko storiš, kar je prav v očeh Gospodovih. 10 Ko pojdeš na vojsko zoper svoje sovražnike in Gospod, tvoj Bog, ti jih da v roke ter odpelješ izmed njih ujetnike 11 in vidiš med ujetniki lepe postave žensko ter se vanjo zaljubiš, da bi jo vzel za ženo, 12 vpelji jo v hišo svojo in naj si postriže lase in obreže nohte. 13 In naj sleče oblačilo ujetništva svojega in ostane v hiši tvoji ter joka cel mesec po svojem očetu in po svoji materi; in potem pojdi k njej in bodi njen mož, in ona bodi žena tvoja. 14 Ako pa nimaš veselja ž njo, pusti jo, kamor hoče iti, ali za denar je nikakor ne smeš prodati, tudi ne kot s sužnico ž njo ravnati, zato ker si jo ponižal. 15 Ako ima kdo dve ženi, eno, ki jo ljubi, in eno, ki mu je zoprna, in obe mu rodita otroke, ljubljena in neljubljena, in ako je prvorojenec tiste neljubljene: 16 ko pride dan, da bo delil svojim sinovom v dediščino, kar ima, ne sme storiti sinú ljubljene za prvenca mimo sina neljubljene, ki je prvenec; 17 temuč pripoznaj sina neljubljene za prvorojenca s tem, da mu da dvojni del vsega, kar ima; zakaj ta je začetek njegove moči in njegova je pravica prvenstva. 18 Ako ima kdo svojevoljnega in upornega sina, ki ne posluša glasu svojega očeta in svoje matere, in ga kaznujeta, pa ju noče poslušati, 19 naj ga primeta oče in mati ter ga pripeljeta k starejšinam svojega mesta, k vratom svojega kraja, 20 ter rečeta mestnim starejšinam: Ta najin sin je svojevoljen in uporen, najinega glasu noče poslušati, požrešnik je in pijanec. 21 Nato naj ga vsi možje njegovega mesta posujejo s kamenjem, da umrje. Tako odpravi hudo izmed sebe, in vsak Izraelec bo slišal in se bal. 22 In če kdo zakrivi greh, ki je smrti vreden, in bo umorjen in ga obesiš na les, 23 naj ne ostane njegovo truplo čez noč na lesu, temuč ga moraš tisti dan pokopati, zakaj kletev Božja je obešenec; ti pa ne smeš onečiščati dežele svoje, ki ti jo da v dediščino Gospod, tvoj Bog.